Ozadje projekta
Analize stanja na področju zaposlovanja kažejo, da je položaj (delovnih) invalidov na trgu dela manj ugoden, da se invalidi v manjši meri vključujejo na trg dela, da je stopnja brezposelnosti med njimi višja od splošne stopnje brezposelnosti in trajanje njihove brezposelnosti daljše kot pri preostalem prebivalstvu.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bila junija 2020 stopnja registrirane brezposelnosti 9,2 %. Podatki za avgust 2020 kažejo, da je med brezposelnimi delež invalidov skoraj 15 %. Med dolgotrajno brezposelnimi, ki so brezposelni več kot eno leto, je skoraj 85 % invalidov.
Ob tem je treba poudariti, da je struktura invalidov še posebej problematična – med njimi jih je ok. 65 % starih 50 let ali več, ok. 40 % pa jih ima samo osnovnošolsko izobrazbo. To so kategorije, ki so že sicer težje zaposljive.
Za zagotavljanje in varovanje zaposlitve delovnih invalidov slovenska zakonodaja omogoča uveljavljanje pravice do poklicne rehabilitacije. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je poklicna rehabilitacija celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje oziroma se usposobi za opravljanje istega poklica in dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.
Kljub temu raziskave kažejo na nezadostno uporabo te pravice v praksi, saj jo izkoristi zgolj ok. 50 % zavarovancev, ki jim ta pravica pripada. S projektom Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo bomo poiskali vzroke za omenjeno situacijo in predlagali rešitve, ki bodo osnova za nadaljnjo implementacijo sistemskih sprememb v praksi.
Opis projekta
Aktivnosti projekta Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo so usmerjene k reševanju zaposlitvene problematike tistih oseb, ki zaradi posledic bolezni ali poškodbe ne morejo več opravljati svojega dosedanjega dela na enak način, kot so ga pred nastankom invalidnosti.
Na podlagi pridobljenih rezultatov pilotne izvedbe novega modela poklicne rehabilitacije bo projekt prispeval k pripravi novega sistemskega modela poklicne rehabilitacije in njegovi implementaciji. Poklicna rehabilitacija je namreč bistvena pravica iz invalidskega zavarovanja, saj omogoča delovnim invalidom ohranitev zaposlitve oziroma izboljšuje njihove nadaljnje možnosti na trgu dela. Tako bodo projektni rezultati pripomogli k preprečevanju predčasnega izhoda iz trga dela, predvsem oseb, ki so dolgotrajno odsotne zaradi posledic bolezni oziroma invalidnosti.
Projekt vodi URI-Soča v sodelovanju z različnimi deležniki, kot so npr. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost RS, Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, specialisti medicine dela, prometa in športa, delodajalci in zavarovanci. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Več informacij o projektu najdete v dokumentu.
Namen
Namen projekta je preoblikovati sedanji model poklicne rehabilitacije v model celostne zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo, s poudarkom na spodbujanju medsebojnega sodelovanja vseh vključenih deležnikov v procesu vračanja na delo.
Celosten model je namenjen izboljšanju zaposljivosti oseb, ki zaradi posledic bolezni oziroma invalidnosti ne morejo več opravljati svojega dosedanjega dela na enak način kot prej in jim zato grozi izguba zaposlitve.
Cilji
Projekt bo sledil petim glavnim ciljem, in sicer:
- ugotovljeni razlogi za slabše uveljavljanje pravice do poklicne rehabilitacije v praksi, z namenom prilagoditve sistema na način, da poklicna rehabilitacija tudi v praksi postane temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja,
- izvedena analiza učinkovitosti instituta poklicne rehabilitacije na organizacijskem nivoju,
Vodstvo projekta
Vodja projekta v imenu Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča je Metka Teržan, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, koordinatorica projekta pa mag. Valentina Brecelj.
Nadzor nad izvajanjem projektnih aktivnosti vrši projektni svet, ki ima tudi usmerjevalno funkcijo.
Sestavljajo ga predstavniki:
Za strokovno podporo projektu je ustanovljena razvojna skupina, ki vključuje strokovnjake različnih specialnosti, med drugim zdravnike, specialiste medicine dela, prometa in športa, družinske zdravnike, socialne delavce, izvajalce zaposlitvene rehabilitacije ter predstavnike institucij, zastopanih v projektnem svetu.